Mobilizacija zelenega kapitala za radikalno razogljičenje gospodarstva

S sedanjo dinamiko razogljičenja gospodarstva EU do leta 2050 zagotovo ne bo dosegla svojega cilja – neto ničogljične ekonomije. Potrebna bo radikalnejša transformacija z agilnim motorjem »zelenega kapitala«.

Uradne ocene so znane, za neto ničogljično ekonomijo v naslednjih 30 letih bi bilo treba vložiti približno 28 bilijonov evrov v čiste tehnologije in tehnike. Približno 23 bilijonov evrov naložb, to je v povprečju 800 milijard evrov na leto, bi bilo treba preusmeriti s področij ogljično intenzivnih tehnologij. To znaša približno 25 odstotkov letnih kapitalskih naložb, ki se zdaj izvajajo v EU, ali 4 odstotke sedanjega BDP EU. Za določene dejavnosti bi to lahko imelo precej usodne posledice. A to še ni dovolj. Za dodatno »čiščenje« tehnologij in tehnik bi morali deležniki v EU nameniti dodatnih 5,4 bilijona evrov, kar je v povprečju 180 milijard evrov letno.
Te velikopotezne napovedi odpirajo številna vprašanja: kaj so sploh zelene tehnologije in trajnostne dejavnosti, kako spodbuditi financiranje trajnostne rasti?

Klasifikacija trajnostnih dejavnosti

Poskusov definiranja trajnostnih izdelkov, storitev in širše trajnostnih dejavnosti je bilo že kar nekaj. Zaradi ohlapnosti oziroma nedorečenosti tehničnih meril so marsikatere »zelene« oznake pristale pod kategorijo zelenega ali trajnostnega zavajanja (t. i. greenwashing). Resna mobilizacija zelenega kapitala za razogljičenje evropskega gospodarstva torej zahteva vzpostavitev kredibilnega sistema klasifikacije trajnostnih dejavnosti na ravni EU. Tak sistem uveljavlja uredba EU o taksonomiji, ki velja od 12. julija 2020. Gre za ključen del zakonodaje v okviru evropskega zelenega dogovora, ki bo pomagal ustvariti prvi »zeleni seznam« na svetu za naložbe v projekte in gospodarske dejavnosti z večjim pozitivnim vplivom na podnebje in okolje.

Preberite celoten članek na tej povezavi.

Piše: mag. Vanesa Čanji