Novice Zelenega omrežja Slovenije so že vrsto let najbolj brana rubrika v strokovni reviji ESG, saj prinašajo iz prve roke trajnostno prakso. Tanja Pangerl, vodja projektov v Fit medii in koordinatorica Zelenega omrežja, v katerem je že več kot 400 podjetij, strokovnih in izobraževalnih inštitucij, občin, združenj in drugih organizacij, pojasnjuje, zakaj omrežje vsa leta raste. Ker povezuje regulativo in tržne zahteve s prakso, ker odpira prostor odprtega dialoga med strokovnjaki različnih področij pri implementaciji trajnostnih rešitev v prakso, ker navdihuje s primeri dobre prakse ter promovira in krepi ugled tistih, ki delajo trajnostne korake. Zeleno omrežje je živahen strokovni integrator vseh na področju trajnostnosti v Sloveniji.

Prvi sklop evropskih standardov poročanja o trajnostnosti (ESRS) je Evropska komisija sprejela 31. julija letos, ki so sestavni del direktive CSRD (Corporate Sustainability Reporting Directive). Delovne različice standardov so bile v razpravi že več kot leto dni, kaj prinaša zadnja verzija in predvsem kaj poročanje o trajnostnosti, skladno s standardi pomeni za podjetja, pojasnjuje strokovnjakinja za trajnostni razvoj mag. Vanesa Čanji iz Fit medie/ Zelena Slovenija. Nove zahteve glede poročanja namreč napovedujejo velike spremembe v poročanju o trajnostnem razvoju, ki bodo vplivale na približno 50.000 podjetij s sedežem v EU. Posredno pa so lahko prizadete tudi hčerinske družbe, podružnice v tujini in podjetja, ki velik del svoje dejavnosti opravljajo na območju EU, zato je lahko obseg vpliva bistveno širši.

Direktorica podjetja Fit media / Zelena Slovenija in strokovnjakinja s področja trajnostnega razvoja mag. Vanesa Čanji je sodelovala na oddaji Omizje v okviru 5. Štajerskega gospodarskega foruma, ki ga je v sodelovanju s Štajersko gospodarsko zbornico organiziral regionalni RTV center Maribor. Poleg nje sta na Omizju sodelovala tudi Nataša Teraž Krois, vodja razvoja in trajnosti v podjetju Lumar, in Davorin Okorn, direktor sektorja upravljanja kreditnih tveganj v Novi KBM.

Poročanje o trajnostnem razvoju je del trajnostnega upravljanja podjetij, brez katerega večja podjetja nimajo več legitimnosti. Seveda niso vsa zakonodajno zavezana k poročanju, a s sprejetjem Direktive glede poročanja podjetij o trajnostnosti (Corporate Sustainability Reporting Directive – CSRD), ki je nadomestila Direktivo o nefinančnem poročanju (NFRD), se krog zavezancev bistveno širi. Ker je poročevalska krajina tako na globalni kot evropski ravni zelo pestra, se postavlja vprašanje, kateri pristop k trajnostnem poročanju je pravi. Dodatno ključno vprašanje je, kaj se bo v bližnji prihodnosti spremenilo za podjetja z uveljavitvijo novih zakonodajnih zahtev.

Poznanih je več metod za vrednotenje okoljskih vplivov. Ena izmed metod je analiza življenjskega cikla (LCA, Life Cycle Assessment), ki omogoča ocenjevanje vplivov na okolje v celotnem življenjskem ciklu proizvodov, procesov in dejavnosti. Metrika je bila vpeljana zaradi vse večjih potreb analiziranja kompleksnih modelov krožnega gospodarstva, in sicer vplivov na okolje, uporabe, krožnih sistemov oziroma procesov ravnanja z odpadki.

O trajnostnih izdelkih težko govorimo, ne da bi to dokazali z verodostojnimi podatki. Za taksonomsko usklajenost nekaterih izdelkov se zahteva analiza LCA. Tudi večina raziskav je osredotočenih na vrednotenje okoljskih vidikov, pogosto pa so zabrisani socialni in ekonomski vidiki, ki so v realnem sektorju prav tako pomembni. O tem, ali je analiza življenjskega cikla LCA še vedno glavni instrument za presojanje o trajnostnosti izdelkov ali se bo v prihodnje bolj uveljavila popolna ocena trajnostnosti življenjskega cikla LCSA, odgovarja naša sodelavka Ana Brodar, mag., strokovnjakinja s področja okoljskih ved – analiz LCA.