Novice Zelenega omrežja Slovenije so že vrsto let najbolj brana rubrika v strokovni reviji ESG, saj prinašajo iz prve roke trajnostno prakso. Tanja Pangerl, vodja projektov v Fit medii in koordinatorica Zelenega omrežja, v katerem je že več kot 400 podjetij, strokovnih in izobraževalnih inštitucij, občin, združenj in drugih organizacij, pojasnjuje, zakaj omrežje vsa leta raste. Ker povezuje regulativo in tržne zahteve s prakso, ker odpira prostor odprtega dialoga med strokovnjaki različnih področij pri implementaciji trajnostnih rešitev v prakso, ker navdihuje s primeri dobre prakse ter promovira in krepi ugled tistih, ki delajo trajnostne korake. Zeleno omrežje je živahen strokovni integrator vseh na področju trajnostnosti v Sloveniji.

V reviji ESG redno objavljamo novice Zelenega omrežja. Kaj sporočajo podjetja in druge organizacije, javnosti, v čem je vrednost in pomen teh motivacijskih informacij in kako sodelujete zdaj že z zelo obsežnim seznamom Zelenega omrežja?

Ko smo začeli z Zelenim omrežjem pred trinajstimi leti, je bilo zavedanje o trajnostnem razvoju še skromno, prakse je bilo zelo malo. Novice članov smo objavili morda na eni strani v reviji, saj niso imeli kaj povedati. Sedaj je vsebine toliko, da je v vsaki številki revije kratkih novic v povprečju deset strani, včasih celo več. Podjetja in organizacije se vse bolj vključujejo, saj je sedaj trajnostni, zeleni prehod marsikje v zagonu. Trajnostni razvoj je vse bolj integriran v celovit razvoj podjetij in organizacij, v njihovo strateško načrtovanje. Številna podjetja sprejemajo trajnostne zaveze in cilje, v svoje procese vključujejo vidike okolja, družbe in upravljanja (ESG). S tem se je tudi njihova komunikacija v okviru Zelenega omrežja povečala, saj jim Zeleno omrežje omogoča, da z informacijami dosegajo ciljno poslovno, strokovno, pa tudi splošno javnost.

O čem poročajo?

Kot so raznoliki člani, gre za člane iz podjetij kot tudi iz šol, fakultet, občin, inštitutov, zavodov in drugih javnih ustanov, so raznolike tudi novice oz. njihova vsebina. Od velikih trajnostnih projektov, rezultatov in investicij, do manjših trajnostnih korakov, ki z vztrajnostjo prinašajo spremembe na dolgi rok. Člani sporočajo tudi o ravnanju z zaposlenimi, o dobaviteljski verigi, doseganju trajnostnih in ESG ciljev, razvoju in inovacijah. Skratka, o zelo različnih poteh zelenega prehoda.

Tudi o evropskih projektih?

O teh vse več. To so evropski projekti, ki jih izvajajo oz. v katere so vključeni. Vse te vsebine prinašajo dodano vrednost reviji in bralcem, saj se na ta način širijo dobre prakse. Marsikdaj gre za inovativne trajnostne korake podjetij in organizacij v Sloveniji, kar je lahko dobra praksa za druge. Hkrati je to dobra podlaga za medsebojna povezovanja in nove ideje. Zeleno omrežje je prav gotovo pot do trajnostnega preboja podjetja in njegove prepoznavnosti na trgu.

Zakaj?

Vse novice in druge objave članov v reviji, so tudi na spletnem portalu Zelena Slovenija. Na spletnem portalu ima vsak član svoj profil, kjer se na enem mestu zbirajo vse novice in članki, s katerimi je sodeloval v reviji ali na portalu. Prav tako se pod profilom združujejo strokovnjaki, ki sodelujejo z Akademijo Zelena Slovenija. Dosegljivi so video posnetki predavanj člana v okviru Akademije Zelena Slovenija in njegova trajnostna poročila. Vse to je brezplačno dostopno pod profilom člana vsem obiskovalcem portala. Ne vem, če so še kje dosegljive tako aktualne in konkretne vsebine o zelenem prehodu. Na ta način lahko javnost hitro, na enem mestu pride do informacij o trajnostnih aktivnostih člana. Hkrati je to dobro orodje, da lahko član svoj trajnostni profil deli s svojimi ključnimi zainteresiranimi deležniki. Poleg trajnostnega profila člana si svoj profil s sodelovanjem z Zeleno Slovenijo ustvarjajo tudi posamezni strokovnjaki.

Katere pakete ponujate podjetjem in inštitucijam in kaj je lahko še dodaten razlog tistim, ki se še Zelenemu omrežju niso pridružili, da to storijo sedaj, ko vse več uredb zahteva, da podjetja upoštevajo standarde trajnostnega poročanja?

Na voljo so štirje različni paketi. Od osnovnega pa do trajnostnega paketa. Vsi veljajo za obdobje enega leta, nato se podaljšajo. Osnovni paket vključuje redno prejemanje tiskane revije ESG in možnost objave kar šest strokovnih novic ter objavo logotipa na spletnem portalu Zelena Slovenija z ustvarjanjem trajnostnega profila. Poleg tega se lahko člani brezplačno udeležijo konferenc Zelenega omrežja Slovenije. Za plačljive konference Akademije Zelena Slovenija članom nudimo poseben popust. Paket z intervjujem dodatno vključuje objavo enostranskega intervjuja ali strokovnega članka v reviji ESG.

Novosti?

Novost je, da ponujamo tudi paket s podcastom, ki poleg vsebine osnovnega paketa vključuje še polurni podcast na aktualno temo s področja trajnostnega razvoja. Ta se navezuje na dejavnost člana in se objavi v sklopu Zelenega omrežja študentov na kanalih Apple Podcasts in Spotify Podcasts ter na kanalu YouTube. Posnetek se deli tudi na spletni strani in družbenih omrežjih Zelene Slovenije. Mislim, da je lahko to zanimiv paket za marsikaterega člana, ki želi na ta način s svojo strokovnostjo, izkušnjami iz prakse doseči svojo ciljno javnost. A omeniti moram še največji, to je trajnostni paket, ki poleg vsega tega vključuje še enourno delavnico s področja trajnostnega razvoja za zaposlene v okviru Akademije Zelena Slovenija. Za podjetja, ki se zaradi novih zakonodajnih zahtev bolj strateško oziroma strukturirano srečujejo s področjem trajnostnega razvoja, kot so na primer trajnostno poročanje, trajnostna ali ESG strategija, trajnostne kompetence, je to lahko zanimiv paket. Tudi za tiste, ki želijo to področje nadgraditi.

Kako strokovnjaki sodelujejo v programih Zelenega omrežja, na koga se lahko obrnejo tisti, ki želijo stopiti na pot zelenega prehoda?

Prvi korak je vključitev v Zeleno omrežje Slovenije. S komuniciranjem v okviru novic in člankov, kjer tako Zelena Slovenija kot bralci spoznavajo člana, pa se odpirajo dodatne možnosti sodelovanja. Tako namreč prepoznavamo trajnostne prakse ravnanja člana, izkušnje, strokovnost, inovativnost. Na ta način se glede na tematiko strokovnjake vključuje v konference, tudi v uredniško vsebino revije, v priročnike Zelene Slovenije idr. Možnosti sodelovanja je torej veliko. Za več informacij se lahko zainteresirani obrnejo na sodelavce v Zeleni Sloveniji (info@zelenaslovenija.si) ali se pridružijo kateremu od paketov Zelenega omrežja Slovenije (www.zelenaslovenija.si). Potem stopimo v kontakt z novimi člani. Vse člane tudi redno obveščamo o možnostih sodelovanja. Zeleno omrežje je res pravo stičišče za vse, ki strokovno in konkretno iščejo najboljše rešitve za zeleno identiteto.

Akademija Zelena Slovenija čedalje bolj privlači zaradi kakovosti strokovnih webinarjev in spletnih konferenc. Med prvimi se odzivate na novosti iz Bruslja. Za katere je bilo največ zanimanja in kakšno prednost imajo v teh izobraževanjih člani Zelenega omrežja? Koliko predstavljajo svojo prakso in rešitve?

Ja, res je. V okviru Akademije Zelena Slovenija smo letos organizirali skupaj deset webinarjev in spletnih konferenc. Teme se vsebinsko povezujejo s trajnostnim razvojem oziroma ESG. Poleg webinarjev s področij upravljanja trajnostnosti in ESG, poročanja v skladu z Evropskimi standardi poročanja (ESRS), o novi zakonodaji glede preprečevanja zelenega zavajanja in zavajajočih okoljskih trditev smo organizirali tudi spletne konference o ključnih temah ESG upravljanja. Poleg tega še o taksonomiji v povezavi s finančnimi institucijami, o trajnostnih embalažnih pristopih in rešitvah za učinkovito komunikacijo s potrošniki, vključevanju ESG vidikov v poslovne procese ter organiziranosti za uspešno trajnostno poslovanje. Tudi konferenco o lesu, materialu sedanjosti in prihodnosti, ki je potekala ob izidu istoimenskega priročnika. Vselej povezujemo strokovne predstavitve s prakso v podjetjih.

Kakšne so ugodnosti za člane Zelenega omrežja?

Vsaj dve konferenci letno sta organizirani v okviru Zelenega omrežja Slovenije in takrat imajo člani brezplačno udeležbo. Tudi za več zaposlenih iz enega podjetja ali organizacije. Brezplačno se lahko udeležijo tudi večine enournih webinarjev mag. Vanese Čanji, direktorice podjetja Fit media d.o.o., izkušene strokovnjakinje s področja trajnostnega razvoja. Naši webinarji so zelo praktično naravnani, saj predstavijo ključne novosti in izzive. Tisto, kar je najbolj aktualno. Webinarji so zelo dobro obiskani in tudi povratni odzivi so dobri. Vsebine so koristne in predstavljene razumljivo. Udeleženci si želijo predvsem konkretnih vsebin in predstavitve praks. Zato poskušamo tudi konference zasnovati praktično. S primeri iz prakse sodelujejo tudi številni člani Zelenega omrežja. Člani Zelenega omrežja imajo prednost tudi pri plačljivih dogodkih, ki se jih lahko udeležijo s posebnim popustom.

Ali sta Zeleno omrežje in Akademija Zelena Slovenija najbolj množično strokovno stičišče izmenjave praks, inovacij in rešitev pri iskanju poti do trajnostnega profila? Je več spodbudne prakse predvsem v večjih poslovnih sistemih?

Če je najbolj množično, ne vem, saj so v Sloveniji tudi drugi organizatorji, smo pa zadovoljni, da je interes za naše vsebine res velik. Vabim, da si vsakdo pogleda na portalu vsebine, ki so dosegljive. Ponujamo veliko možnosti za povezovanje in izmenjavo dobrih praks, že tudi rešitev. Dragoceni so iskrivi, inovativni načini razmišljanja o določenih trajnostnih vsebinah. Naša želja je, da težko razumljive in morda kompleksne trajnostne vsebine, strukture, zahteve zakonodaje, kupcev, lastnikov in drugih deležnikov, predstavimo tako, da postanejo bolj razumljive. Da se jih da prenesti v prakso. Zato je naš poudarek, da delamo iz prakse za prakso. S tem odpiramo pot za delitev najboljših praks in da lahko tisti, ki iščejo prakso, to tudi najdejo. Kakšna je trajnostna praksa, je pogosto odvisno od tega, koliko se vodstvo podjetja zaveda pomembnosti vključevanja trajnostnih in ESG vidikov v poslovanje. Temu so namreč potem prilagojeni cilji, investicije, projekti idr.

Se podjetja že zavedajo, kakšne spremembe potrebuje poslovanje?

Večji poslovni sistemi vse bolj. Če že niso samoiniciativno pristopili k zelenemu prehodu, jih k temu v zadnjih letih spodbujajo zakonodaja, kupci, lastniki in drugi strateški deležniki. Zato večji sistemi načeloma lahko pokažejo že več prakse, kar pa ne pomeni, da tudi nekateri manjši poslovni subjekti samoiniciativno ne ustvarjajo dobrih trajnostnih praks. Tudi nekateri od njih so na tem področju prodorni. Zeleni prehod postaja marsikje priložnost, pot do večje konkurenčnosti na trgu.