Glavni urednik revije za trajnostni razvoj EOL Jože Volfand je za časopis Delo v sobotni temi spregovoril o Sloveniji kot zeleni, zdravi in trajnostni deželi – o zelenem srcu Evrope, kot ji prijazno želijo nekateri vizionarji. Sprašuje se o tem, koga pravzaprav zares zanima, kakšno bo življenje prihodnjih generacij čez sto let? Kaj bo prispevala samoregulatorna moč narave? In koliko bo morda le pametnejši človek, da bo z najboljšimi tehnološkimi rešitvami ohranjal biološko življenje vodnega planeta Zemlje? Preseje številne zelene dokumente tako Evrope kot Slovenije in njihovo vlogo za zeleni razvoj Slovenije. Pregleda vsa ključna področja za slovensko zeleno agendo 2030 – energetika, promet, vode, gozd, industrija in kmetijstvo.

Med drugim je zapisal: “Nadzor nad izvedbo Agende 2030, pripravi naj jo strokovna skupina, sestavljena iz avtoric in avtorjev, ki so že doslej po naročilu ministrstev opredelili cilje ključnih področij, naj prevzame nadstrankarski svet. Nacionalni organ, ki ne sme biti ne z mandatom ne kako drugače odvisen od vsakokratnih volitev. Ideološka in strankarska polarizacija v državi ni naklonjena oblikovanju skupno dogovorjenih velikih projektov države. Morda bi lahko stranke poenotilo zeleno razvojno desetletje države? Žal ni nujno, da bi to trajalo. Zato naj upravljanje ene od nadvse vitalnih javnih zadev v interesu ljudi in države prevzame nadstrankarski svet, ki bi moral v sistemu organiziranosti države za izvajanje podnebne politike in trajnostnega razvoja dobiti ustrezen status. Smiselna bi bila povezava z državnim zborom. Naloge nadstrankarskega sveta se ne bi omejile le na nadzor nad izvajanjem podnebne politike. Program njegovega dela bi bil operativen slovenski odgovor evropskemu zelenemu dogovoru in bi bil tudi prostor demokratičnega diskurza o tem, kako bo Slovenija zelena matica Evrope. Sestavljali bi ga predstavniki stroke, civilnodružbenih organizacij in gospodarstva, v manjšem delu predstavniki ministrstev in strank (pozicije in opozicije).

Tovrstnega demokratičnega diskurza vseh deležnikov, ki se srečujejo pri posegih v okolje ali pa bi morali povezani sodelovati v realizaciji Zelene agende, v Sloveniji ni dovolj. Poleg tega razvoj demokracije zahteva sveži kisik – večji vpliv civilnodružbenih organizacij in procese interakcije družbenih podsistemov. Predvsem tistih, ki bodo zavestno odpirali prostor najboljšim rešitvam razogljičenja in krožne ekonomije v Sloveniji. Zelena mobilizacija Slovenije je temelj za start Zelene agende 2030, ki naj bo polnokrvna identiteta države in njenega vrednostnega sistema.” (Delo, Sobotna tema, sobota, 4. decembra 2021)

Celoten prispevek v Delu si lahko preberete tukaj.