V času visokega informacijskega onesnaževanja nam je ogromno informacij, ki nam pridejo naproti, odveč. Selekcija postaja vse večja. Pri svojem delu (tudi osebnem življenju) se moramo večkrat vprašati, kakšno vrednost mi določena informacija prinaša. Je zame zgolj navlaka (kot 26. pulover v moji omari), ali pa je nekaj, kar ima zame vrednost.

Kot svetovalka s področja trajnostnega razvoja pogosto srečam zelo skrbne strokovnjake na različnih področjih, ki upravljajo kopico parcialnih informacij. Takih, ki so vodstvu in kolegom z drugih področij bolj navlaka kot ne. Ko jih želijo »prodati« za nekaj pozornosti, jih nihče ne želi »kupiti«. Tako nastaja komunikacijski molk, ki je za podjetje in posameznike slab.

Zgodba se hitro obrne – to sem na lastne oči videla že velikokrat – ko goro na videz nepomembnih informacij povežemo v strukturo in jo ustrezno prevedemo v jezik, ki ga razumejo poslovodstvo in kolegi. Takrat »gora nepomembnih informacij« nenadoma postane vrednost, ki jo lahko drugi uporabijo.

To strukturiranje in prevajanje informacij v širšo sliko z vrednostjo je eden ključnih namenov strategije in aplikacije trajnostnega razvoja v prakso. Sliko trajnostnega razvoja informacijsko upravljamo na enem mestu. Strateška pozicija, ni kaj!

Vanesa Čanji