Vse je podvrženo modi. Tudi poimenovanja strokovnih konceptov in modelov? Tudi.

Na poslovnem parketu sem že toliko časa, da mi ni ušlo ciklično preimenovanje določenih konceptov. Nova blagovna znamka koncepta ali paradigme, novi protagonisti, nov marketing … In vse je, kakor bi toplo vodo odkrili znova. Pred tem je treba kar se da temeljito poteptati staro in poskrbeti, da gre čimprej v pozabo. Da ne bi preveč ljudi na glas ugotovilo, da to spominja na nekaj, kar smo vendarle poznali, morda celo počeli. Ponavljati je treba zadnje modne besede, saj je treba biti v »koraku s časom«.  Kaj določen termin res pomeni, je malo razumevanja.

Koliko virov, potenciala, časa … gre zaradi teh »modnih trendov« v nič.

Na mizi in v orbiti kroži veliko konceptov, paradigem, modelov, ki temeljijo na dolgoročni vzdržnosti; na uravnoteženosti več področij (ekonomskega, socialnega, okoljskega), na odgovornosti do deležnikov, na zaprtih zankah kroženja virov, kjer nič ne gre v nič. To so koncepti, kjer je rast enega dobra za vse.

Pri svojem svetovalnem delu v podjetjih opažam veliko zmede in negotovosti, kaj se pravzaprav naj grejo. Trajnostni razvoj? Naj bodo družbeno odgovorna podjetja? Naj prisedejo na vlak zelenega gospodarstva? Naj sledijo terminologiji OECD, ki govori o zeleni rasti? Je zero waste še v modi, ali pa je ta koncept izginil v oblaku krožnega gospodarstva? So to ločeni pristopi, strategije, implementacije? Se jih da integrirati?

Zame je ključna vsebina. Kaj se res gremo in zakaj? To morajo biti dolgoročne smernice podjetja (seveda tudi mest, regij, države), ki se nenehno nadgrajujejo z odgovori na vprašanja kako, s kom ali s čim … Kajti vsi ti koncepti temeljijo na trajnosti, ki ne prenaša nenehnega resetiranja in modnega iskanja novih smeri.

Za podjetja je ključno, da te koncepte tako dobro razumejo, da si jih lahko »prevedejo v svoj jezik poslovnih rezultatov«. V njih morajo prepoznati konkreten potencial. In ko ga, potem ime tega koncepta ni več ključnega pomena.

Vanesa Čanji