Kot svetovalci s področja trajnostnega razvoja pri pripravi politik trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti, akcijskih načrtov, trajnostnih poročil ipd. sodelujemo predvsem z dvema profiloma sodelavcev – s strokovnjaki s področja varstva okolja in komunikatorji (odnosi z javnostmi, marketing).

Če strnem svoj vtis, bi rekla takole. Strokovnjaki s področja varstva okolja so zelo poglobljeni, imajo veliko znanja. Dobro poznajo področno zakonodajo in vedo, kakšna tveganja za okolje ima podjetje. To jih pogosto bremeni, saj  jim pogosto nihče ni pripravljen prisluhniti. Od njih se veliko pričakuje, pogosto so deležni malo podpore s strani vodstva in sodelavcev z drugih področij. Večini je skupno to, da njihov glas v podjetju ni prav močno slišan. Zaradi tega spleta danosti k novim korakom s področja trajnostnega razvoja pristopajo z veliko mero previdnosti. Ne vedo, kaj naj pričakujejo od vodstva in sodelavcev.

Komunikatorji so veliko bolj »ozvočeni«. Njihov glas se sliši močneje, večinoma so dobro integrirani v celo podjetje, imajo dostop do vodstva. Imajo pa zelo malo znanja s področja trajnostnega razvoja (bližje so jim mehki elementi družbene odgovornosti). Pogosto niti ne prepoznavajo priložnosti trajnostnega razvoja za kreiranje nove poslovne vrednosti na trgu.

Ta dva segmenta sodelavcev sta večinoma v podjetjih slabo povezana. Iz izkušenj lahko zatrdim, da ima sodelovanje sodelavcev iz prav teh dveh področij izjemen potencial za kreiranje nove vrednosti. Seveda, najprej morajo dekodirati svoj jezik, da se lahko sploh pogovarjajo. Tu lahko svojo vlogo odigramo svetovalci za trajnostni razvoj. A ko ta komunikacija steče, se kreira nova vsebina!

Vanesa Čanji